Knjigo tržimo v sodelovanju z založbo Chatechismus

Dolgoletna skrita želja avtorja romana, da bi odpotoval na otok Sahalin v Sibirijo in tam raziskal življenje kaznjencev in pregnancev, se mu je uresničila 21.aprila leta 1890, ko se je odpravil na pot. Slutil je nevarnosti na poti in odpovedovanja. Nekomu je pisal: »Zbogom in ne imej me v slabem spominu. Vidimo se decembra ali pa morda nikoli več.«

Najprej je potoval z vlakom, nato z rečnimi ladjami, kasneje s konjskimi vpregami po ubijalskih sibirskih cestah, na katerih je bíl vojno z mrazom, poplavami rek, groznim blatom in željo po spanju. S konji in peš je napravil 4 tisoč kilometrov dolgo pot. Na Sahalinska tla je stopil 11.julija omenjenega leta. V treh mesecih in dveh dneh je popisal vsa sahalinska naselja in naseljence, stopil je v vsako hišo, v vsako zaporniško celico, da bi se lahko pogovoril z vsakim kaznjencem in naseljencem, ter da bi na lastne oči videl, kako ljudje živijo ter se seznanil z njihovim pravnim položajem.

Na koncu je izjavil: »Morda zdaj ne gre za to, kaj sem videl, temveč kako sem videl«.